Torej načrtna ureditev lesenega satja v sobah, ki so v nekaj urah postale smotrne celice v podivjani zmesi, skoraj kakor neprepustni zaboji na potapljajočem se plovilu. Seveda so bili ti izseki iz brezvladnega ozračja predvsem in samó oaze miru; zakaj drugače je spet gospodovala dialektika potreb in praznih rok. In pri tem ni šlo toliko za hrano, čeprav so nekateri po ležiščih obračali za mano oči kakor mladiči kljune, posebno tisti s, ki so bili zares podobni slepim mladičem, ko pa so se jim na oči povesili klobasasti napeti mehurji.