Takó so telesa, ki so bila še sposobna, v naskoku začela polniti prazne prostore, grabila za podboje z mrzličnostjo brodolomca, čigar roke so se dotipale kopnine. In hrupno je bilo tekanje po spet najdenih stopniščih, prerivajoče se, grabežljivo zasedanje zapuščenih ležišč, pa brskanje po praznih predalih in prevračanje neuporabnih kovčkov. Sprožil se je brezumen pohlep v bitjih, ki niso vedela več, kaj je osebna lastnina, takó da je stopila takrat v ozadje celó starodavna lakota, ki jo je bil dopolnil celotedenski post.