In hiteli smo, da bi jih zasedli, kakor da bi bilo zidano poslopje že zavoljo te lastnosti poroštvo varnosti, ki je nismo mogli več niti slutiti, odkar se je naša usoda ujela med deske lesenih in, pretekli teden, v deske kravjih vagonov. Takó so telesa, ki so bila še sposobna, v naskoku začela polniti prazne prostore, grabila za podboje z mrzličnostjo brodolomca, čigar roke so se dotipale kopnine. In hrupno je bilo tekanje po spet najdenih stopniščih, prerivajoče se, grabežljivo zasedanje zapuščenih ležišč, pa brskanje po praznih predalih in prevračanje neuporabnih kovčkov.