Vendar telo nazadnje še najbolj zaupa zemlji in bi si najrajši izdolblo zibko v njenem žoltem telesu. In za trenutek se mi je zazdelo, da čutim vzgib odgovora na spodbujajoči, proseči pritisk. Ko pa je grmenje ponehalo in so se črtasti kupčki vzdigovali s tal, so skupine zgubile svojo odsotno zbranost in so bile množica razpršenih ciganov brez voz in brez ognja, ki kakor psi vohajo bližino človeškega naselja, čeprav je sestavljeno iz dvonadstropnih vojaških stavb, ki si vse enake sledijo v precejšnjih razdaljah po razvoženi planjavi.