To je pomenilo, da nismo pred vhodom v novo postojanko z večno pečjo, ampak pred zapuščeno vojašnico za motorizirane oddelke. In ko je telo ležalo stegnjeno v rumenem prahu, mi je šinila skozi dvomečo zavest podoba bombe, ki se odtrga od letečega kovinskega trupa in sproži ošabne plamene iz bencinskih sodov; a hkrati je zmeraj pričujoči razum na tihem zagotavljal, da letalci natanko vidijo osirotele črtaste pege, ki pokrivajo tla kakor mrhovinasti ostanki okuženih zeber.
Vendar telo nazadnje še najbolj zaupa zemlji in bi si najrajši izdolblo zibko v njenem žoltem telesu.