A namesto da bi nam to doživetje prebudilo poslednje strahove, nam je bilo skoraj kakor v olajšanje, ki je pognalo v opotekajoče se noge energije. Takó so belgijski ljudje, ki so poprej v gruči pridrževali prokuratorja iz Antwerpna, zdaj vzdignili suho telo na ramena, da je potovalo kakor telo sestradanega Gandhija na lesenem gibljivem mostičku. Prah pa se je vztrajno jemal izpod lesenih podplatov procesije, ki ni pričakovala nobenega tavmaturga, ampak se je premikala zavoljo vztrajnostne sile, zavoljo tope zavesti, da je z gibanjem kljub vsemu še v območju življenja.