Taki potepuški, prosti in nesmiselni konji-mesečniki najbrž kljub jeklu in tankovskim divizijam še zmeraj spadajo v nemo podobo razsula. In takó smo bili mi, jetniki, ki smo doslej kakor v ogledalu videli poteze niča v postavi hodečega okostja, zdaj vključeni v široki krog dokončno razpadajoče zemlje. A namesto da bi nam to doživetje prebudilo poslednje strahove, nam je bilo skoraj kakor v olajšanje, ki je pognalo v opotekajoče se noge energije.