Poldan je bil in nad pokrajino je viselo nepremično ozračje, kakor da je strupeni plin uničil vse kali življenja. Zato so tudi straže avtomati, pokorni pridihu niča, ki se je spojil z negibnimi stvarmi. In nič ne kričijo, takó da spremljajo počasno polzenje teles in vozov tu pa tam samó vzkliki tistih, ki ne morejo odlepiti svojih udov iz polmračnih kotov, ker so preslabotni, da bi jim kosti mogle služiti kot vzvod.