Morebiti zato, ker sem ves čas pokašljeval, nekaj pa verjetno zato, ker sva bila edina slovanska bolničarja. Ne vem, a ko smo nekje iz zbombardiranega vlaka prinesli v naš vagon staro železno peč, je v obtolčeni konzervni škatli zavrel nekaj krušnih drobtin in nekakšno travo in mi prinesel »juhe«. No, tedaj je nekdo rekel, da ga nesejo, in tudi esesovca sta spoštljivo pomolila glavi skozi odprtino.