Prav? je še dvakrat vprašal poštar, ko je tisti pri vratih povedal o krogli v glavo, jaz pa sem se ozrl na koc, ki je bil tik ob mojem, ker je bil vse dni ležal zraven mene. Kdo vé zakaj je bil z mano takó tovariški. Morebiti zato, ker sem ves čas pokašljeval, nekaj pa verjetno zato, ker sva bila edina slovanska bolničarja.