Bedasti priči, sem si mislil pod kocem in sledil šumu pod vozom; bilo je drgnjenje suhega telesa, ki se je naslanjalo ob kolo. Večinoma niso mogli več počeniti in so samó takó stali z upognjenim vratom pod vozom. Slišal sem, kakó so se roke oprijemale kovine kolesa in kako se je obrita lobanja dotikala dna vagona; in ker sem mislil na hlače, ki so se nabrale ob gležnjih in jih roke ne morejo več doseči, nisem ujel, kaj je pravil esesovcu nekdo, ki je stal pred vrati.