Če ga ne boli, je fertik, je rekel o roki, ki jo je razkuževal nalahko, kakor malemu bratcu, sinčku daljne domovine. Mali pa ni niti trenil; v njem ni bilo ne čutov ne misli, a če bi mu dali surov krompir, da bi ga zgrizel, bi morebiti pogledal preluknjani, sem si mislil. Iz dveh kosov je bil, njegov, kakor cepec, ki se zavoljo usnjenega spoja lahko vrti v vse smeri, in ga je ovijal v progo belega papirja z ljubeznijo, s kakršno mati previja dojenčka.