V zraku je bilo čutiti bližnji konec in morebiti je bilo možu nekako nagonsko všeč, da sredi toliko teles, ki s svojim umiranjem molče obsojajo njegovo zemljo, eden obsoja na glas. A kdo vé, mogoče je tudi, da je že bil v njegovem režanju spačeni obraz nekoga, ki že čuti pok pušk pred zidom in sebe ob zidu. Če ga ne boli, je fertik, je rekel o roki, ki jo je razkuževal nalahko, kakor malemu bratcu, sinčku daljne domovine.