In res smo morali ostati hladni, ko so nas sredi krikov potiskali v vagone, takó da smo čez trenutek, ko se je napad prenesel drugam, spet izstopili in šli v voz, kjer so bili že drugi bolničarji. In tako smo nazadnje vendar znesli tudi vse cule z obvezami v svoj voz. Kakor zmeraj v življenju, je tudi takrat človek moral vedeti, kaj hoče, imeti je moral svoj načrt in moral ga je uresničevati kljub paniki in blaznosti.