A preden so se spet oglasila, sem z mislijo znova zbežal v noč, a ne bi nič pomagalo, da si takrat nisem samogibno popravil ovratnice pod brado. Takó sem se ustavil ob njem, ki je bila ovratnica nekoč njegova. Pa kaj, misel na Mladena ni bila dosti drugačna od podobe, ki je bila nevidna in glasna v temi pred mano.