Pa to ni bilo novo, bolj je bilo nenavadno, da smo bili bolničarji glasni. Spodbujali smo se, ker nas je bilo malo; tako je tisti, ki je bil močnejši, zgrabil slamnjačo kar čez polovico in jo vzdignil od tal s podolgovatimi kostmi, ki so bile v nji, drugi pa je slamnjačo samó vlekel za sabo. In tisti, ki so jih zgoraj v tovornjaku urejali, so jih najpoprej polagali na dno tovornjaka, enega k drugemu, po vrsti, potem pa so nad prvo plastjo hitro sestavljali drugo.