Rešetasti prsni koš se je na srečo še vzdigoval in tudi skozi nabrekla usta je še hlipalo, takó da mi je odleglo, obenem pa se mi je spotilo čelo, ko sem se sklonil in se dotaknil lica malega. Še je hlipal, samó da je zdaj imel okoli vratu bledo rdečo liso, ki je prej ni bilo. Sredi pomladi je mlado telo izgorevalo, meni pa je bilo v nepričakovano tolažbo trajanje njegovega izgorevanja; bilo je, kakor da me rešuje grozljivega dvoma o udeležbi pri umoru.