Potlej, ko teh bolnikov ni bilo več, smo prinesli take, ki niso bili radovedni, ampak so imeli udrte ličnice v cunjasti šari na tleh; nekateri so stokali in tako skušali priklicati nas, bolničarje. Takšni so v življenju betežni starčki, ki se jim zmeraj zdi, da so v predalčku posteljne omarice pozabili nekaj zelo pomembnega. Vzdigovali so se na komolce in prosili vsakogar, ki je šel mimo, naj jih usliši.