In kakor da je odgovoril moji misli, je tedaj še bolj nabuhnil lica in zaplesal z rokami in naperil trobento v sonce, da bi z jeklenim krikom dokončno sestrelil njegovo svetlobo. Esesovca ob vratih sta se zdrznila in krepkeje stisnila puški, doktor Senet pa je za trenutek pretrgal svojo pripoved in obrnil k vratom svojo častitljivo belolaso obrito glavo. Vse drugače krčevit pa je bil odhod iz Harzungena, potem ko smo se znašli sredi praznih, sredi tišine, ki je zajela z okroglimi kamni tlakovane poti med.