Zakaj zares so noro igrali in se niso hoteli utruditi tam ob vratih, da so se na septembrske njive sipali zvoki iz bežečega voza kakor izzivalna zlata semena, ki pa ne bodo nikdar vzklila. Igrali so kar naprej, brez prestanka. Tudi Pierre ob svoji violini, čeprav je violina že sama po sebi takó tenkočutna in zmerna, da jo trobenta in harmonika z lahkoto dušita.