Davaj! je vzkliknil, skoraj nejevoljen, ker sem stal, kakor da počivam, medtem ko je bil on neutrudljiv delavec kakor nekoč v življenju ob kolhozni mlatilnici. Saj grem, sem rekel in pomislil, da bi se spustil po stopnicah na desno, da ne bi srečal plazilcev, ki jim nagon ni dal, da bi počakali nosače. Takrat pa se je s steze onkraj oglasilo zateglo cviljenje, ki je ritmično prebadalo tišino.