Ne, na žaganico nad glavo naj mu ga zapišem, da ga bo imel ves čas pred očmi. In ko sem risal dolge, preklaste črke, kakor da rišem Molo Carlo in oba zvonika grške cerkve, je še brundal ob mojem ušesu, da mi bo pripeljal vina. Takó sem nazadnje res slišal glas voza na tihi ulici in še poplesujoča kolesa vozičkov šmarijskih in koštabonskih mlekaric, ki so se ravnokar izkrcale s koprskega parnika.