O, zelo lahko je reči, da so njegove žive oči z razigranostjo in hudomušnostjo hotele ukaniti smrt, da se je nevidno presadil na istrska tla in kakor trta srkal iz zemlje zdravilnega soka; zelo lahko je reči, da je z zgovornostjo prekrival vse skrite dvome in podobe, ki so mrgolele kakor spake ob njem in v njem. A kakó potem, da se mu ni niti enkrat zareklo, da ni niti enkrat ovehnil, ampak se zmeraj držal v ravnotežju, ostajal zmeraj na površju? Morebiti je bil res takó čudovit igralec, kakšnega ne bom več srečal.