O, če bi mogel že zdaj srkniti črni, si želi, hitro bi ozdravel. Prav pred vežo mi ga bo pripeljal, trdí in gleda razposajeno na številna ležišča, kakor da jih ne pozna. Pa je vendar zraven njega stokanje pod odejo, nekje pritišano grgranje, nekje oči, ki so na koncu kockastega blaga napol proseče, napol uporne.