nova beseda iz Slovenije

Boris Pahor: Nekropola, poved v sobesedilu:

Saj vem, tudi jaz sem s svojim vozilom del motorizirane procesije, a predstavljam si, da bi, če bi bil sam, zavoljo nekdanje spojenosti s tem ozračjem, moja pričujočnost zdaj ne spreminjala sanjske podobe, ki skozi ves povojni čas nedotaknjena počiva v senci moje zavesti. Razumem, nekakšen nerazločen upor se prebuja v meni, upor proti temu, da je zdaj odprt in razgaljen ta planinski kraj, ki je sestavni del našega notranjega sveta; temu odporu pa je hkrati primešan občutek ljubosumja, ker ne samó, da se tuje oči sprehajajo po okolju, ki je bilo priča naše anonimne ujetosti, ampak turistovski pogledi (in tega se nezgrešljivo zavedam) ne bodo nikdar mogli prodreti v prepad zavrženosti, s ka tero je bila kaznovana naša vera v človekov ponos in v prostost njegovega osebnega odločanja. A obenem, glej, od nekod se nepoklicano in rahlo vsiljivo tihotapi skromno zadoščenje, da vogeška planina ni več skrito področje odmaknjene, same v sebi izgorevajoče pogube, ampak so vanj usmerjeni koraki številne množice, ki je, čeprav domišljijsko nezrela, po svoji srčni nagnjenosti vendar pripravljena na to, da zasluti nedojemljivo enkratnost usode svojih izgubljenih sinov.


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA