Ker terase po pobočju so bile zmeraj isti vinogradi smrti in trgatev na njih se je nadaljevala ne glede na letne čase. Nosači so zmeraj enako nosili pridelek pogina na najnižjo teraso, s katere se je potem vzdigoval rahel in se počasi razpredal nad katraniziranimi strehami. Seveda pa je bilo poletje vendar usmiljena doba, takó da so pred bloki, v katerih so živeli nesposobni za delo, telesa lahko posedla po maloštevilnih klopeh, da se je les kostí upiral v les sedeža.