Bil je kos samotne vile ali zapuščenega sanatorija, iz katerega so že zdavnaj, takó se nam je zdelo, odpeljali bolnike, da ne bi ob pogledu na našo grobnico izgubili poslednje vere v življenje. Bil je predmet sredi prostega ozračja, bil je bele ladje, ki je bila neresnična v globeli med planinami, ki pa je bila hkrati tudi simbol odhoda in potovanja. In naenkrat, glej, se je v daljavi na premcu tiste zračne ladje prikazala zastavica z rdečim križem na belem polju.