Zakaj ležal je na kupu sredi suhih reber, votlih kolkov, ostrih ličnic in balinčastih lobanj. Samó njegov obraz je bil obrit, ker sem nekje staknil žiletko in mu s težavo ostrgal vdolbine lic, da bi ga vsaj s tem povezal z navadami našega rodu. Takó je bil na vrhu kosti v rumeni koži njegov obraz kakor pomlajen in je klical za mano, naj ga ne puščam takó samega med tujci, ko pa sva bila skoraj ves čas skupaj vse od cementne celice pod Oberdankovim trgom.