André najbrž ni nič vedel za čudovita in pošastna tveganja, zakaj za takšne reči je boljše, da levica ne vé, kar je naredila desnica; to se pravi, da je moralo biti zarotnikov čim manj, mogoče nič več kot dva. A tudi če bi André vedel, bi bilo isto, zdravnika poznajo in o njem ne bi mogel reči: Gestorben. Ljudje, ki se zdaj gnetejo med pečjo in tem ozadjem s kavlji, pa ne bodo nikdar nič vedeli ne o ljubljanskem nemirnem dolginu ne o francoskem zdravniku Andréju, čeprav so ta trenutek ganljivi, ko tako zbegano gledajo okoli sebe v tej kovačnici smrti.