In ta trenutek ne vem, če mi je na poletnih nomadskih potovanjih kaj ljubše kakor živahen utrip campinga zjutraj pa ob večernem mraku, ko se doraščajoči fantiči in deklice gibljejo v ritmu komaj slutene ljubezni. Saj, a vendar ležim in se nikamor ne premaknem, ker ne vem, kakó bi zbral predstavnike temnih pred mladimi bitji, ki so poganjki neumrljivega človeškega rodu. Ne vem, kakó naj postavim prednje ponižane kosti in ponižani pepel.