Skušal sem razbrati njegovo misel, a čeprav sem se zastonj trudil, mi je vendar bilo, kakor da imam v dlaneh mehko živo bitje, mladega belega zajčka, in toplota, ki je iz dlani počasi lezla navzgor po lakti, se mi je zdela znana, in zaprl sem oči in silil z vsemi močmi svoj spomin, da bi mi prišel na pomoč. Šipe se bleščijo v soncu, da sem kakor v stekleni krogli, na kateri se utrinja srebrna mreža ponočnih rosnih kapljic. Že nekaj časa je, kar sem prebujen, a ne mudi se mi, da bi se vzdignil in vozil po hladu.