Do polovice je bil napolnjen z rižem, beli lonček, in meni se je zdelo smešno, če mladi Siegfried misli, da se je mogoče odrešiti s táko posodico riža, ampak obenem se mi je zdelo, da je lonček odsev varljive prikazni. Sedèl sem na kocu in tiščal z dlanmi toplo lepenko, ki se je mehko vdajala. Nisem bil lačen, odkar sem kašljal, je lakota splahnela, vonj, ki je prihajal iz lončka, pa se mi je upiral.