In hkrati se mi je posvetilo, da bi morali biti tudi oni meni nevidni in da najbrž tudi so, samó da jih prenašam na terase iz spomina, ki je v sanjah spet oživel. In vedel sem, da sanjam, a bil sem obenem zunaj sanj in ves potešen, da nisem več z razgaljeno vestjo pred večtisočglavo nemo množico. Kakor v taborišču sem spal in vedel, da spim.