Prižemali smo ude k zemlji v upanju, da se bo vanje ujel rahel val zdravilnega žarčenja oddaljene rude, skrivnostni val, ki bo premagal debele kamnite sklade in nerodovitna taboriščna tla in obseval naša atrofična tkiva. Kaj nismo skupaj ležali? A ne, morebiti je bilo naše ležanje predvsem izraz dokončne vdanosti, samogibne želje po počitku, v katerem je združitev z zemeljsko snovjo preprosto in zaključno pomirjenje vseh nasprotstev in odstranitev vseh glasov.