Da, bilo je, kakor da sem sredi noči stopil iz barake in se ustavil na paštnu. Na moji desni strani se je tema ujela v kljun vešál in se zgostila, pod mano se po ozkih ravnicah vse dol po bre gu tesnijo črtaste postave. Ker ni več, je ob strani praznina, vrste kakor po navadi tiščijo skupaj, da bi se ogrele.