Seveda tudi zdaj mislim na dolge vrste, ki odhajajo v kamnolom in se vračajo iz njega, in si pravim, da me je predlanskim nenadoma obšel občutek, da bom srečal štorkljajočo zebrasto kolono, ki se bo prikazala izza ovinka, in da je ta slutnja porodila tisti grozljivi utrinek. Obšel me je strah, da bi jih srečal, prestrašil sem se jih, ki so zmeraj z mano in jaz z njimi? Ne, rajši bi rekel, da se mi je sredi ponočne tišine spočel pramen jasnovidnosti, kakršne sta kdaj pa kdaj deležna umetnik in asket; bilo je prebujenje iz toposti, v katero nas je pogreznila smrt.