Saj bi se tudi drugod potniki začudili zgubljenemu človeku na ponočnem asfaltnem traku, ker po njegovi hoji bi sodili, da ni nikamor namenjen in da mu je vseeno, v katero smer bo obrnil korak. Tudi na dutovski cesti takó pogledujejo za mano, da potem zavijem v park ob šolskem poslopju. A zdaj se jim verjetno zdim senca rajnkega, ki je po pomoti stopil na prometno žilo, ko je taval po prostranih poljanah brezčasja.