nova beseda iz Slovenije

Boris Pahor: Nekropola, poved v sobesedilu:

A tisti lačni množici je misel usahnila, odtekla s sokom, ki se je z grižo scedil iz teles. Zakaj ko postane koža pergament, stegna pa imajo debelino gležnjev, so miselni utrinki slabotne iskrice izpraznjene ba terije, so komaj še zaznavno vzdrhtevanje, ki se kdaj pa kdaj vzdigne iz trajne obsedenosti plašnih kromosomov, so mehurčki, ki potujejo celo večnost z dna temnih vodnih plastí in se razpočijo, ko dosežejo površino. Saj, in hočem reči, da je bil gozd pri vsem tem nedolžen, a kljub temu sem mu takrat očital, da je s svojo gostoto nudil skrivališče pogubi, v njem sem obsojal vso naravo, ki se v vertikalnih črtah vzpenja k soncu, a se ni premaknila, ko je sončna svetloba izgubljala sleherni pomen.


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA