Samó da je puščavski ogenj čist, peščena zrnca nedolžna, medtem ko so tukaj človeške roke netile peči, zemlja tega sveta je pomešana s pepelom. A mogoče se, ravno narobe, ne morem ločiti od paštnov prav zato, ker so takó v sebi zaokroženi, da jih lahko objamem z enim samim pogledom. Ni razčlenjenosti kakor v drugih taboriščih in nič se nikamor ne podaljšuje, ne razširja.