Razgledujem se po padajočem bregu in mi je, kakor da se vnaprej zavedam občutka nerazsodnega domotožja, ki me bo obšel, ko bom zunaj. V tihem pokopališču sem, kjer sem bil stanovalec in od koder sem odšel na dopust in se zdaj vrnil. Prebivalec tega kraja sem in nič nimam skupnega z ljudmi, ki odhajajo k mrežastim vratom in bodo prav kmalu spet številčili doživljaje, delili ure in drobili minute.