Ko pa sem šel mimo vozička in tračnic in sem bil pobit zavoljo svojih klavrnih nagibov, se mi je obenem vsiljevala misel, da je vendar človekova noga sprožila pokrov, da so po njem zdrsela stopala visečega fanta. Ne, to ni bilo ponujeno opravičilo za naivno vedenje, ampak samó trpko odkritje, da na sled, ki jo je pustila človekova noga, prej ali slej lahko stopi druga, dotlej čisto nedolžna noga. Zdaj bi moral iti proti izhodu, a spet odlašam kakor spodaj, ko se nisem mogel odločiti, da bi se začel vzpenjati po stopnišču.