Sokovi v njegovih tkivih se posušijo ali odtečejo, refleksi počasi uplahnejo, duševno pa zmeraj bolj leze v megle no otopelost. Topost mu je potrebna zavoljo nenehnega sožitja s smrtjo, rešuje ga blaznosti. Ne, prav nič ne pomaga, če razglabljamo o tem zdaj; ko človek postane senca, so njegovi premiki razvlečeni in razpotegnjeni v neskončnost.