In kljub vsemu so oči strmele navzgor v pričakovanju, da se bodo vrste nad nami zganile in odšle vsaka v svoj blok in bodo potem iz kuhinje začeli nositi kotle navzdol po stopniščih. Za vsak blok samó po dva kotla kolerabe, vodene, a vroče, da vse žilice norijo od hrepenenja po nji in da je srep pohlep punčic, ki prežijo na bele pare nad kotlom. Tačas pa telo oži ramena, da bi bila izpostavljena pljuskom manjša površina, krči vrat in stiska pesti, da bi se uprlo valovom mraza in mokrote.