Takó tava v mojem spominu kakor izgubljena duša iz tistih dni vročičnega preseljevanja; in je podoba samotnega popotnika, ki je stopil iz nedogledne vrste zeber in za trenutek sedel, da bi se odpočil na dolgi poti v neskončnost. Zdaj sem na dnu. Dve baraki sta tukaj nedotaknjeni; dve pa prav tako zgoraj, zraven vhoda.