Sedél je ali čepel na tleh pred eno izmed na desni strani aleje. Zelo truden je bil, a še pri sebi, imel je odpeto srajco, ker je bila jesen in ni zeblo; njegov pogled je bil bolj umirjen, a obenem tudi bolj odsoten. Ne vem več, koga je čakal, če je sploh koga čakal, ne kam je bil namenjen, če je bil sploh kam namenjen.