Molčal sem in si mislil, kakó klavrn je človeški rod, saj je mogoče celo to, da te poučuje o samaritanstvu tisti, ki meni nič tebi nič odpusti iz revierja telesa, ki ne morejo niti stati pokonci in si vtikajo, ko odtavajo na stranišče, prst v, da ne bi onečejali poda. Razumljivo, da pri takem kapoju nisem mogel biti dolgo bolničar. Ko bi bil vsaj malo prožen, so mi potem očitali tovariši.