nova beseda iz Slovenije

Boris Pahor: Nekropola, poved v sobesedilu:

In ko sva spet sedela eden ob drugem, se nisva menila o, ampak sva sredi dopoldneva zavoljo občutka skupne navezanosti na kraj v živem svetu na soroden način spregovorila o lakoti in se nemo, družno ozirala za tenkimi režnji komisa, ki so zdaj krenili v najino smer, zdaj se spet oddaljili. Morebiti pa je tudi v tistem trenutku vegetativno življenje imelo premoč nad tovarištvom, ki da je gibom rojstni kraj, in so sestradane celice prekričale vse drugo, takó da je vsak izmed naju videl, kakó se štirikotni list komisa bliža samó njemu, zakaj skoraj nemogoče je bilo, da bi naju kapo nagradil oba hkrati. O, ne samó morebiti, prav gotovo so zmagovale celice; zakaj tudi če na zunaj človek ne pokaže, ker je prelen, preveč trmast, preponosen ali fatalist, njegova žival znotraj na tihem razklepa čeljusti in krči kremplje.


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA