nova beseda iz Slovenije

Boris Pahor: Nekropola, poved v sobesedilu:

No, a njemu nisem pravil o svojih dvomih, vesel sem bil, da so se bile njegove besede rodile, pustil pa sem jih nekako ob strani, kakor da jih prepuščam življenju, ki je plalo neskončno daleč proč od pogubljenega stopnišča. In ko sva spet sedela eden ob drugem, se nisva menila o, ampak sva sredi dopoldneva zavoljo občutka skupne navezanosti na kraj v živem svetu na soroden način spregovorila o lakoti in se nemo, družno ozirala za tenkimi režnji komisa, ki so zdaj krenili v najino smer, zdaj se spet oddaljili. Morebiti pa je tudi v tistem trenutku vegetativno življenje imelo premoč nad tovarištvom, ki da je gibom rojstni kraj, in so sestradane celice prekričale vse drugo, takó da je vsak izmed naju videl, kakó se štirikotni list komisa bliža samó njemu, zakaj skoraj nemogoče je bilo, da bi naju kapo nagradil oba hkrati.


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA