Brezglavi preplah, ki je prežal iz zasede, je prihajal iz občutka izgubljenosti sredi prelivajoče se, brezoblične in vsestransko ranljive mase. Ta megleni val se mi je najbolj približal pod noč, ko je bilo treba na ležišča in so nam namesto kocev razdelili papirnate spalne vreče. Zavoljo njih je bilo prostora še manj, zakaj papir strči, se ne vda kakor koc, takó je šumenje trajalo zelo dolgo, preden so se vsebine podolgovatih zavojev uležale.