In hkrati nič več ne jutra ne večera, ker je vročičnost pomešala začetek s koncem, temo in svetlobo. Telo je izgubilo svojo središčno točko, ni imelo več občutka o navpični osi, ko je bilo pokonci, ne o vodoravni legi, ko je bilo zleknjeno na slamnjači. Tudi med ležanjem je viselo, lezlo z nogami navzdol, in se zavedalo, da visi in da leze, a se hkrati zavedalo, da spi.